S kolesom se je namreč spustil po strmem, 60 metrov visokem jezu. Kolesar Primož Ravnik, čigar spust po jezu si je ogledalo tri milijone ljudi

 Avtor: Katja Nared
Kdo je adrenalinski odvisnež, o katerem te dni govori in piše pol sveta? Zakaj se je podal na vrh strmega jeza in kakšne misli so se mu podile po glavi, preden je sprostil zavore in poletel v globino? Če še niste med več kot tremi milijoni ljudi, ki so si z zadržanim dihom ogledali vratolomni spust kolesarja po strmem, 60 metrov dolgem jezu, lahko to storite zdaj. A kot svari drzni, za marsikoga pa tudi malce nori mladenič z imenom Primož Ravnik, tega vsekakor ne preizkušajte sami.

Po svobodo tja, kjer običajno ne kolesarimo

Primož – prijatelji v kolesarskih krogih so mu nadeli vzdevek Figaro – je izkušen in spreten krmar kolesa. Kolesarske kilometre, največkrat strme in nepredvidljive, je dolga leta nabiral kot gorski kolesar, tekmoval je namreč v olimpijskem krosu in spustu.

“Na kolesu sem že od svojega drugega leta, vrsto let kot tekmovalec, dandanes pa kot adrenalinski odvisnež, ki išče svobodo v okolju, kjer večina ljudi ne vozi svojih koles,” pripoved, ki nas na koncu pripelje do drznega spusta, začne “freerider”.

Rekreacija? Sproščanje adrenalina? Ne, kolesarjenje je slog življenja.

Kolesarjenje je zanj življenjski slog, ne le rekreacija ali sproščanje adrenalina. “Večina mojih misli v prostem času uhaja v gore ter okolja, kjer bi lahko preizkusil svoje spretnosti,” pravi športnik, ki svoje znanje in veščine danes v kolesarskem klubu Završnica predaja mlajšim generacijam. Nadobudne kolesarje uči tehnike vožnje na kolesu.

“Večina mojih misli v prostem času uhaja v gore ter okolja, kjer bi lahko preizkusil svoje spretnosti,” pravi Primož.

Jez pri Bohinju ga je izzival s 60-metrskim spustom

http://www.pusnejc.com/wp-content/uploads/2015/09/Figaro_ogled-1.jpg

Povod za najin pogovor je bil seveda spust, posnetek katerega se je po spletu razširil s hitrostjo, podobno tisti, s katero se je Figaro pognal po jezu. Betonska konstrukcija jeza, ki stoji blizu Bleda in Bohinja, s svojimi 60 metri osupne že na prvi pogled. Jez drži naslov najvišjega tovrstnega objekta v Sloveniji.

http://www.pusnejc.com/wp-content/uploads/2015/09/Figaro_priprave-6m.jpg

Priprave pred zahtevnim podvigom, ki bi se lahko kaj hitro končal tudi usodno.

Prva misel: Ni lahko, ni pa nemogoče

Ideja za spust se je v Primoževi glavi kalila malo več kot leto dni. Ko jo je razkril Nejcu Pušu, ki je spust nato tudi fotodokumentiral, se je vse zdelo zelo preprosto. In kul. Štiri mesece pred izvedbo si je začel podrobneje ogledovati jez, njegova prva misel pa je bila: “Ni lahko, ni pa nemogoče.”

Dva meseca pred spustom je Primož Ravnik nanj začel pripravljati glavo in telo. Vsakdanjemu ritmu je pobegnil v hribe, fizično pa se ostril v bike parku Vogel v Bohinju. Nato je prišel dan za akcijo, bil je oblačen in seveda poln vznemirjenja med Primoževo spremljevalno ekipo.

“Ni lahko, ni pa nemogoče,” si je mislil adrenalinski odvisnež, ko si je začel podrobneje ogledovati lokacijo spusta.”

Ko imaš le eno priložnost …

“Tisti dan sem omenil, da se kaj takega zgodi samo enkrat na sto let in da imamo eno samo priložnost,” se spominja in nadaljuje: “Preizkusa ni bilo mogoče izvesti, zato smo se zanašali na izračune po fizikalnih zakonih. Ti so jasno pokazali, da je ob zadovoljivem oprijemu spust mogoče odpeljati dovolj varno.”

A izračuni so eno, stati na vrhu strmega klanca pa nekaj drugega.

 
http://www.pusnejc.com/wp-content/uploads/2015/09/figaro_seq1.jpg

Podvig, ki bi bil lahko tudi usoden

Prvih sedem metrov je Primož načrtovano nadzoroval zaviranje, da bi s tem ocenil oprijem. “Takoj mi je postalo jasno, da bi samo ob rahlem stisku zavore pnevmatike izgubile oprijem, pristanek v vodi pa bi bil drugačen od želenega.”

Drzni kolesar ne skriva, da se je odločil za izjemno nevaren podvig, ki bi bil ob nepravih potezah lahko tudi usoden. Zanašal se je na svoje znanje, izkušnje in vrhunsko zaščitno opremo.

http://www.pusnejc.com/wp-content/uploads/2015/09/figaro_seq2.jpg
Takoj mi je postalo jasno, da bi samo ob rahlem stisku zavore pnevmatike izgubile oprijem, pristanek v vodi pa bi bil drugačen od želenega.”
 

Tudi drzni adrenalinski odvisneži imajo svoje strahove

Preden je spustil zavore in se pognal v globino, se je v njegovi glavi podilo nešteto misli, a zares odmevala je samo ena, pravi: “Če tega ne naredim danes, se bom vse življenje tepel po glavi in se spraševal, zakaj tega nisem naredil.”

“Moj največji strah je, da ne bi živel življenja, da bi samo obstajal in svoj čas zapravljal za stvari, ki me ne veselijo in ne osrečujejo”.

– Primož Figaro Ravnik

Njegov največji strah je namreč ta, “da ne bi živel življenja, da bi samo obstajal in svoj čas zapravljal za stvari, ki me ne veselijo in ne osrečujejo”.

Adrenalinskemu navdušencu se vsak dan poraja kakšna nova ideja, vsak dan pa je tudi bližje temu, da te ideje tudi uresniči.

Lokacijo naslednjega dih jemajočega izziva je že izbral – tudi ta bo nekje v Sloveniji, nam je razkril. Ne skriva pa, da želi v prihodnje odkrivati in prevoziti tudi svetovne terene.

 http://www.pusnejc.com/wp-content/uploads/2015/09/Figaro_jez-6m.jpg
“Izziv je v tem, da ostaneš to, kar si v svetu, ki te poskuša narediti takšnega, kakršni so vsi drugi.”

“Prepustite se in raziskujte svet …”

Vse je v domišljiji, pravi Primož Ravnik, in za konec nagovarja prav vsakega med nami: “Prepustite se in raziskujte svet, ker je zelo lep in ima nešteto neverjetnih lokacij, predvsem pa opazujte svet okoli sebe. In še druga pomembna stvar: izziv je v tem, da ostaneš to, kar si v svetu, ki te poskuša narediti takšnega, kakršni so vsi drugi.”

 

Primoža so pri njegovem podvigu spremljali in podpirali: Nejc Puš, Peter Podobnik, Mitja Sodja, Marko Kolman, Nejc Perko, Max Lipnik, Grega Mahkovic, Rok Ravkehar, Mitja Šorn ter še veliko ljudi v ozadju, ki so tako ali drugače pomagali. Tu pa so seveda še sponzorji: Forcefield Slovenija, BeXtreme, GoPro Slovenija, Schneekoppe Slovenija, Hotwhat, Bikepark Vogel in Extremevital.